Hidroizolacija in sanacija vlage v zidu…

Če imamo vlažne zidove, lahko s tem povečamo naše stroške ogrevanja in hlajenja tudi do 65%.

Polno prepojeni zidovi z vlago, lahko predstavljajo, kar do 450l vode na kubični meter.

Ob nepravilni izvedbi hidroizolacije, je navadno prisoten problem kapilarne vlage. Zemlja pod hišo je vedno vlažna, prav tako pa lahko pride do poslabšanja stanja ob večjih nalivih.

Mokri zidovi močno skrajšajo življenjsko dobo stavbe.

Če je hidroizolacija poškodovana, začne voda vdirati skozi večje in manjše razpoke, lahko pa potuje tudi po kapilarah, ki so nevidne prostemu očesu.

Voda iz zemlje vstopa v zgradbo skozi kapilare v stenah povsem enako kot se v vedru vode navlaži suha krpa.

Manjše kot so kapilare, višje se lahko vzdigne, teoretično bi lahko bila višina vzdiga lapilarne vlage neomejena. Ker pa prihaja tudi do hlapenja vode, se vzdig kapilarne vlage zaustavi na točki, kjer je hlapenje vode večje od njenega dotoka.

Toplotna izolacija je na prvi pogled dobra rešitev, vendar se v primeru poškodovane hidroizolacije začne vzdigovati kapilarna vlaga, zaradi česar se stanje še precej poslabša, saj s tem preprečimo izparevanje vode na primerni višini.

Če hišo obdamo z neprepustnimi materiali, s tem silimo vlago višje, oziroma proti nasprotni strani stene, v naše življenjske prostore.

V ekstremnih primerih lahko kapilarna vlaga doseže višino 6-9m.

Veliko stavb ima vlažne zidove prav zaradi kapilarne vlage.